Fabulo 2008 prejela Maruša Krese

Na zaključni prireditvi letošnjega festivala Fabula je letošnjo fabulo, nagrado za najboljšo slovensko zbirko kratke proze zadnjih dveh let, prejela Maruša Krese za zbirko Vsi moji božiči.

O nastanku zbirke je avtorica nedavno v intervjuju za Dnevnikov Objektiv povedala naslednje:

Pravzaprav je nastala zelo preprosto: bila sem v Berlinu, povsem sama, kot sem si pred tem dolga leta želela biti, in bil je predbožični čas – ko se vse sveti, ko vsi nosijo pakete z darili in so videti srečni… Hodila sem po mestu, gledala te podobe sreče in čeprav sem dobro vedela, da izza njih v resnici ni vse tako idealno, so se mi nenadoma ulile solze. Ko sem prišla domov, sem sedla za računalnik in začela pisati; to je bil izvorni navdih.

Takoj po novem letu pa sem dobila povabilo na grad Wipersdorf, dobro uro od Berlina, kjer je živela pesnica Bettina von Arnim, kjer sta brata Grimm zbirala snov za svoje pripovedke in kjer je bila že v času Vzhodne Nemčije neke vrste umetniška kolonija. Pred tem so me že večkrat povabili, da bi prišla ustvarjat tja, toda zaradi drugih obveznosti in otrok, ki so hodili v šolo, za kaj takega preprosto nisem imela časa; takrat pa sem se nemudoma odzvala in tam sem nato precej hitro napisala še druge zgodbe o mojih božičih.

Kresetova je v nagrajeni zbirki Vsi moji božiči, ki je izšla v letu 2006 pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga, je zbrala trideset zgodb, ki so povezane z božičem, oz. jih prav božič kot praznik lepote, harmonije, okrašenih stanovanj poveže v enoto. A njen božič je drugačen, osamljen, žalosten in kot tak odraža avtoričine otroške spomine na ta praznik.

Kdo je Maruša Krese?

Maruša Krese (rojena leta 1947 v Ljubljani) je študirala literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo v Ljubljani, ZDA, v Londonu in v Utrechtu. Od leta 1975 do 1990 je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, Londonu in Tübingenu, od leta 1990 pa živi v Berlinu kot svobodna ustvarjalka in novinarka, piše za revije in časopise Die Zeit, Berliner Zeitung, TAZ, Lettre International, Manuskripte, radijske igre prozo in poezijo.

Nekaj njenih pesmi lahko preberete na lyrikline.

Kdo bo osvojil fabulo?

Nagrajenca, ki bo letos osvojil Dnevnikovo fabulo, nagrado za najboljšo slovensko zbirko kratke proze v zadnjih dveh letih, bo izbrala žirija v sestavi Alojzija Zupan Sosič, Ignacija Fridl Jarc, Tina Kozin, Marko Stabej in Gregor Butala. Do prihodnje srede bo žirija izbrala do naslednje srede, trenutno je v igri še pet avtorjev:

• Milan Dekleva: Izkušnje z daljavo,
• Franjo Frančič: Trkaj, trkaj na nebeška vrata,
• Maruša Krese: Vsi moji božiči,
• Urška Strle: Vrsta za kosilo,
• Aleš Šteger: Berlin.

Kratki opisi zbirk iz Večera (najbrž via STA):

Zgodbe Milana Dekleve, strnjene pod skupnim naslovom Izkušnje z daljavo, se odvijajo v širokem časovnem loku, nekatere so postavljene v medvojni in povojni čas, spet druge zarežejo v sedanjost.

V zbirki kratkih zgodb Trkaj, trkaj na nebeška vrata se Frančič pokaže v svoji najboljši različici; skozi nekaj več kot trideset zgodb se razkriva silovita moč pripovedovanja, ki sega onkraj moralizma in idealizacije, je zapisala žirija.

Maruša Krese je zbrala trideset zgodb, ki jih v enovito sekvenco povezuje božič, praznik, poln idealiziranih podob srečnih družin, pisanega okrasja in domiselno zavitih daril. Ker avtorica praznovanja nikoli ni uresničila tako, kot bi zahtevala institucija praznika oziroma kot bi si želela sama, jo na sveto noč, blaženo noč, venomer prebadajo tesnoba, nelagodje in žalost.

V svojem knjižnem prvencu Vrsta za kosilo Urška Sterle z bralci komunicira suvereno in neizprosno.

Aleš Šteger je med ali po enoletnem bivanju v Berlinu napisal esejistične prozne impresije in jih zbral v knjigi Berlin, ki združuje petintrideset kratkih in ultrakratkih besedil. Ta nihajo med pesmijo v prozi, filozofičnimi in esejističnimi utrinki ter potopisnimi prvinami.

Nagardo bodo podelili ob koncu Festivala zgodbe, 16. februarja.