november 16, 2007...3:53 popoldan

Melanholične lepotice so bile v resnici žalostne kurbe

Jump to Comments

Zelo zanimivo je bilo danes brati založniško zgodbo, ki se je pripetila nekemu iranskemu založniku. Kot v novici razlagajo na MMC RTV SLO, so prevajalci Márquezovega romana Žalostne kurbe mojega življenja preimenovali v iransko verzijo z naslovom Melanholične lepotice mojega življenja, ki zaradi priredbe na prvi pogled ni bil vpadljiv, zato je založnik dobil dovoljenje za natis romana. Šele pozneje so v vladnih krogih spoznali, da je naslov zmanipuliran, in roman prepovedali.

Založniki se namreč v Iranu soočajo s strogo cenzuro, ki otežuje založniško dejavnost, saj vsako izdajo morata potrditi ministrstvo za kulturo in islamsko vodstvo. Prvo izdajo zdaj že prepovedanih, a razprodanih 5.000 izvodov kolumbijskega pisateljskega zvezdnika Gabriela Garcíe Márqueza so razprodali v treh tednih, vladni predstavnik pa naj bi izid knjige pripisal birokratski napaki, ki naj bi se pripetila zaradi ogromne knjižne produkcije. Letno v Iranu namreč izide 50.000 svežih naslovov.

Identična novica tudi na BBC-ju.

O romanu

Predstavljena je zgodba 90-letnika, ki si čakajoč na smrt zaželi spolnosti s štirinajstletno devico, najstnica iz delavskega razreda hoče svojo nedolžnost prodati, starec pa se vanjo zaljubi. A bolj kot zgodba o ljubezni je roman Žalostne kurbe mojega življenja pripoved o staranju in smrti, kot je v New Yorkerju zapisal ameriški literat John Updike:

“Memories of My Melancholy Whores” feels less about love than about age and illness. (…) The septuagenarian Gabriel García Márquez, while he is still alive, has composed, with his usual sensual gravity and Olympian humor, a love letter to the dying light.

11c5b7bc37533464d9d3b927d65020f3

Leave a Reply