»Morda kdo ve, kdo sta ta dva človeka? Zares obstajata ali sta morebiti samo prikazni?«
Kljub temu da je bil glavni junak zadnjega Rothovega v slovenščino prevedenega romana Človeški madež (v originalu The Human Stain) Coleman Silk dolgoletni zaslužni profesor klasičnih jezikov in književnosti na kolidžu Athena, sta zgoraj citirani povedi najbolj zaznamovali njegovo življenje, ki je poleti leta 1998 postalo osnova za nov roman prvoosebnega pripovedovalca Nathana Zuckermanna, Rothovega literarnega alter ega, ki se je iz hrupnega New Yorka v lovu za novimi zgodbami preselil v podeželsko malo univerzitetno mesto v Novi Angliji.
Roman namreč govori o profesorju, ki je moral s svojega predavateljskega položaja odstopiti, ker je ob poizvedovanju, če kdo pozna študenta, ki ju še nikoli ni bilo na predavanju in ki ju nikoli v življenju ni videl, uporabil besedo prikazni, angl. spooks, ki pomeni tako prikazni, demone, pošasti kot ostarelo oznako za ljudi afroameriškega porekla, torej črnce. Ko se je izkazalo, da sta pogrešana študenta res temne polti, je moral jud Silk z očitkom, da je rasist, in s pomočjo antisemitskih uslužbencev na univerzi zapustiti predavateljsko mesto, za posledicami škandala je umrla Silkova žena, zapustili so ga tudi otroci.
V takem okviru pisatelj Zuckermann spozna osamljenega Colemana Silka, ki poleti leta 1998 ravno na dan, ko je v Ameriki izbruhnila afera Lewinsky, Zuckermannu zaupa, da se že dalj časa srečuje z nepismeno čistilko in mlekarico Faunio Farley, ženo ponorelega vietnamskega veterana, ki je v požaru izgubila dva otroka. Hkrati pa se Silk tudi s prošnjo obrne na pisatelja, saj je prišel do spoznanja, da so zapiski, s katerimi je literarno hotel prikazati svojo resnico, neberljivi. Iz teh zapiskov in druženja Zuckermann črpa zgodbo o Silkovem življenju, o nejudu kot žrtvi antisemitizma, o črncu, ki je bil obdolžen rasizma do črncev.
Skozi perspektivo prvoosebnega pripovedovalca-literata je Philip Roth dosegel literarno objektivnost ter hkrati v izjemno natančno spisanem analitičnem romanu ustvaril možnosti za neposredno intelektualčevo komentiranje sočasnih resničnih problemov ameriške družbe. Na začetku romana se bralcu zazdi, da je množičnost epizod kljub manjšemu številu protagonistov privlečena za lase, a se sčasoma izkaže, da ima vsaka zgodba v romanu zasluženo svoje mesto. Na vprašanje identitete, oz. še bolje vprašanje konstruirane identitete v luči razprav o posameznikovi neomejeni svobodi in tako imenovane political correctness Roth odgovarja s kolažem metaforičnih epizod, življenjskih usod in z nekompromisno označbo sodobne ameriške licemerske družbe. V tragikomediji Združenih držav poznega 20. stoletja – kot so roman poimenovali v FAZ-u – je Roth Ameriki podržal ogledalo in ustvaril najpomembnejši ameriški roman konca 20. stoletja.
Philip Roth
Človeški madež
Modrijan, 2006
1 komentar
november 8, 2007 at 12:41 popoldan
[...] Intervju s Philipom Rothom Jump to Comments Objavljam zanimiv intervju z Youtuba, in sicer približno tri leta star intervju s Philipom Rothom, slavnim ameriškim romanopiscem in avtorjem knjige, ki sem jo na svojem blogu ta mesec razglasil za knjigo meseca. [...]