Marsikateremu radovednežu, ki kdaj pa kdaj mimogrede preleti slovensko blogosfero, se zagotovo zazdi, da je takšno in drugačno obravnavanje literature na naših blogih kar pogosto, k čemur pomoje največ prispevajo objave pesniškega portala Pesem.si – med pisanjem tega zapisa sem na agregatu Sloblogi.net med petdesetimi najnovejšimi objavami na naslovnici naštel kar pet objav z omenjenega portala, zraven pa je treba prišteti še celo vojsko e-pesnikov, ki svoje zapise tudi zelo pridno objavljajo.
Vendar mene omenjena »literatura« ne zanima, saj sem prav lačen dobrih blogov izpod prstov priznanih slovenskih pesnikov in pesnic, pisateljev in pisateljic. Nekateri sicer imajo lastne bloge, za katere pa lahko zatrdimo, da se otepajo z resno težavo – z molkom oz. nepisanjem.
Ponovno On
Najbrž je bil prvi slovenski literat-bloger – se kdo sploh čudi??? – Feri Lainšček, ki je pred leti na Delovih blogih objavljal marsikaj, od pesmi, proznih odlomkov do raznoraznih impresij in tudi zelo družbenokritičnih zapisov. Po tehničnem škandalu na Delu je blog ugasnil, Lainšček pa se je vrnil s spletno pisateljsko delavnico, kjer je skupaj s soblogerji ustvarjal spletni roman E-junak našega časa. Ponovno na Delu si je najbrž zaželel vnovičnega bloganja, a njegov edini in zadnji zapis je star skoraj leto dni. Očitno pa Lainščku včasih za kaj res zmanjka časa!
Hiperaktivni Gradišnik
Letošnje poletje je blogovsko srenjo nedvomno zaznamoval Branko Gradišnik, katerega objave so po agregatih rasle kot gobe po dežju. Skupaj z Mladinsko knjigo se je namreč odločil, da bo svoj nov roman Roka voda kamen promoviral na spletu z blogom. Najprej je poročal o tegobah med tiskanjem knjige in njeni distribuciji, nato o raznoraznih promocijskih dejavnostih, pozneje je objavil cel cikel humornih zapisov o straniščih, reševal jezikovne zagate in na koncu za nekaj časa utihnil, ker je ugotovil, da mu bloganje odvzame preveč časa. V zadnjem času bralce obvešča le še o recenzijah svojega romana v slovenskem tisku in se nanje tudi burno odziva (primer Hrastar pri Mladini in Stepančič pri Sodobnosti).
Möderndorfer in Gal Štromarjeva!
Na blogih TV Slovenija je spomladi zanimiva branja ponujal Vinko Möderndorfer, odličen pisatelj in režiser, ki je pred dnevi z zapisom kratkega dialoga dveh upokojencev pred trafiko na dan po volitvah prekinil svoj petmesečni blogovski molk.
Morda najbolj redna piska je Maja Gal Štromar, ki svoj blog s prispevki hrani v tandemu z Niko in zna ponuditi zanimivo branje. Vsekakor priporočljivo!
Gazvoda znova nosilec luči
Morda bo monotonost – z izjemo Gal Štromarjeve in prebujajočega se Möderndorferja – razbil nov Siolov domači bloger Nejc Gazvoda, avtor dveh solidnih romanov, po Crnkoviču (izjavljeno sicer s posmeškom) wunderkind in po besedah mnogih glasov iz sveta literature prvi predstavnik novega vala slovenske proze. Šele čas bo pokazal, v kaj se bo Gazvodov blog razvil. Najbolj bi bil vesel, če bi se pogosto loteval filma (je študent režije na AGRFT) in seveda literature.
Še kdo?
Že nekaj časa, praktično že od trenutka, ko so v Sobotni prilogi nehale izhajati njegove kolumne, si želim, da bi med blogerje stopil Alojz Ihan. Branje Ihanovih zapisov v SP je bil res pravi užitek, pravo intelektualno branje, ki ga je občasno »opremil« še s svojimi pesmimi.
Če kdo pozna še kak podoben blog, ki ga nisem omenil, ga naj kar pogumno zapiše v komentarje. Mogoče branja vreden blog tujega pisatelja? Dobrodošle so tudi želje, koga izmed slovenskih literarnih ustvarjalcev bi radi srečali v blogosferi. Mogoče pa nas usliši allmighty Crnkovič. Gazvoda se mi zdi zelo dobra izbira.
9 Komentarjev
oktober 29, 2007 at 5:50 popoldan
[...] Zadnje iz knjižnice Literati-blogerji [...]
oktober 29, 2007 at 9:36 popoldan
Jaz pa osebno pogrešam več blogerjev, ki niso priznani pisatelji in bi svoja dela objavljali na spletu. Govorim o proznem pisanju ne pesniškem. Pisatelje berem v knjigah, njih ne rabim brat na spletu. Bi pa bral avtorje, ki jim ne uspe priti v revije ali izdati knjige. Torej tiste, ki pišejo za lastno dušo. Pomojem se med njimi skrivajo pravi biseri.
oktober 30, 2007 at 9:06 am
Hvala za mnenje. Se strinjam, da proznega branja na blogih praktično ni, tudi sam bi si kdaj vzel čas in bi raje prebral kaj blogovske proze kot poezijo.
“Bi pa bral avtorje, ki jim ne uspe priti v revije ali izdati knjige.”
Od uveljavljenih avtorjev niti ne pričakujem, da bi svoja dela objavljali na blogu – razen kdaj pa kdaj v promocijske namene kak bonbonček, kot je to v “starih” časih počel Gradišnik, ali pa za ilustracijo zapisov. Bolj bi si želel, da bi se odzivali na vsakodnevna dogajanja, ustvarjanje drugih literatov ipd.
oktober 30, 2007 at 12:46 popoldan
Se pravi, če prav razumem, želiš bloge, ki bi bili dejansko klasični blogi, kjer ljudje komentirajo vsakodnevno dogajanje, le da bi bila tematika vezana na literaturo oz. literate.
Vsekakor zanimivo, vendar pa nisem prepričal, da bi to šlo v “promet.” Če pogledaš, kateri blogi so najbolj brani, hitro opaziš, da so to tisti, ki se ukvarjajo v najširšem pomenu s politiko, spolnostjo (tudi fotografije “lepih” ljudi) in IKT. Vse ostalo je bolj slabo obiskano.
In ker sem mnenja, da je večina blogerjev ekshebicionistov, potrebujejo na blogu dovolj obiska, da jih to motivira v nadaljnje pisanje. Logična posledica je, da verjetno taki blogi ne bi dolgo obstajali. Vsaj ne na našem trgu, kjer je krog bralcev premajhen. Tak blog v angleščini, pa bi lahko bil bolj uspešen.
oktober 30, 2007 at 4:08 popoldan
Prav me razumeš.
Tvoja ocena obiskanosti blogov je vsekakor pravilna, a vendar je pri tem treba vedeti, da blog nekega literata niti ne bi težil v blogovski mainstream, ampak bi poskusil pritegniti le manjši segment zainteresiranih bralcev. Po drugi strani pa je bil baje Gradišnik tudi zelo bran.
Vzorčni primer bi lahko bil odličen Pograjčev blog, ki v veliki meri črpa iz sveta kulture, konkretno iz sveta gledališča. Verjamem, da je tudi branost omenjenega bloga solidna.
november 10, 2007 at 11:01 popoldan
…uf, zdaj se pa bom morala čisto zares potruditi, da bo moje pisateljevabloganje na nivoju. hvala za omembo in spodbudo. lp, Maja
november 12, 2007 at 11:43 am
No, če se boš z očmi kdaj pa kdaj še sprehajala po mojem blogu, se bojim, da bi tvoja trditev morala bolj kot zate veljati zame. Maja, hvala za odziv!
november 12, 2007 at 3:22 popoldan
@hugo v h, bom še kaj prisrfala. zanimivih reči je na tvojih straneh očitno dovolj
.
če pa še kdaj kaj napišem, ti sporočim.
…medtem je bojda izšel še en moj prevod- Nelly Arcan: Kurba, po mojem precej zanimivo psihoanalitično obarvano pričevanje. Lp, Maja
november 13, 2007 at 7:43 popoldan
Maja, ti le sporoči. Odlično!
Kurbo bom pa tudi prečekiral