Čisto sveže iz Odmevov: letošnji kresnikov nagrajenec Štefan Kardoš

Medtem ko na začetku informativne oddaje izbranec oz. izbranka, ki naj bi danes na Rožniku slavnostno prižgal/-a kres, še ni bil znan/-a, saj je komisija v Cankarjevi sobi zasedala dlje časa kot pričakovano, je drugo novinarkino javljanje dobre pol ure pozneje le posteglo z izbranim imenom. Letošnji Delov kresnik gre v roke Štefana Kardoša za roman Rizling polka.

Član žirije Peter Kolšek je povedal, da odločitev žirije ni bila enotna, mene pa je letošnja končna odločitev resnično presenetila, a po drugi strani sem vesel vsaj tega, da smo se (enkrat za spremembo) izognili Feriju Lainščku.

Danes bodo izbrali novega kresnika

Baje bo zmagovalec znan okrog 22. ure. Nominirani so:

Štefan Kardoš: Rizling polka,
Nataša Kramberger: Nebesa v robidah,
Suzana Tratnik: Tretji svet,
Feri Lainšček: Nedotakljivi,
Dušan Šarotar: Biljard v Dobrayu.

Prebral sem štiri nominirane romane, nisem še  prišel do Tretjega sveta, tako da o njem tukaj nič. Pomoje se bo odločalo med Nebesi v robidah, ki so predvsem slogovno presenečenje, sveže, vtisi so močni, saj sem z branjem romana končal šele včeraj, ter Biljardom v Dobrayu, ki je zelo koherenten roman, predvsem me je očaral pripovedni tempo, še posebej na začetku, tudi zgodba ima težo, slogovno izpiljen.

Sam pa bi se sicer odločil za Merčevo Dantejevo smrt. Me prav zanima, zakaj ga ni bilo niti med deseterico.

Še seznam dosedanjih kresnikovih nagrajencev:

1991, Lojze Kovačič za roman Kristalni čas
1992, Feri Lainšček za roman Namesto koga roža cveti
1993, Miloš Mikeln za roman Veliki voz
1994, Andrej Hieng za roman Čudežni Feliks
1995, Tone Perčič za roman Izganjalec hudiča
1996, Berta Bojetu za roman Ptičja hiša
1997, Vlado Žabot za roman Volčje noči
1998, Zoran Hočevar za roman Šolen z Brega
1999, Drago Jančar za roman Zvenenje v glavi
2000, Andrej Skubic za roman Grenki med
2001, Drago Jančar za roman Katarina, pav in jezuit
2002, Katarina Marinčič za roman Prikrita harmonija
2003, Rudi Šeligo za roman Izgubljeni sveženj
2004, Lojze Kovačič za roman Otroške stvari
2005, Alojz Rebula za roman Nokturno za Primorsko
2006, Milan Dekleva za roman Zmagoslavje podgan
2007, Feri Lainšček za roman Muriša

Tratnik: Lezbična literatura je tudi pogled na svet

Tako v intervjuju za Delo trdi kresnikova nominiranka Suzana Tratnik (z romanom Tretji svet).

Zanimivo branje.

Borisu Pahorju še golobica miru

Via Primorski dnevnik

Leta 1967 so v sklopu literarne nagrade Viareggio prvič podelili tudi mednarodno nagrado »Premio internazionale Viareggio-Versilia«. V obrazložitvi je bilo zapisano, da bodo nagrado podeljevali osebnosti svetovnega slovesa, ki je posvetila svoje življenje kulturi, razumevanju med narodi, socialnemu napredku in miru. (…) Boris Pahor zato tudi nagrado Viareggio-Versilia doživlja kot priznanje celotni slovenski kulturi in skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini.

S prvencem do kresnikove nominacije

Na Delovi spletni strani je objavljen intervju z Natašo Kramberger, ki je z romanom Nebesa v robidah nominirana za kresnika.

Intervjuja še nisem prebral, saj sem ravno včeraj začel z branjem tega romana in se malo bojim, da mi kaka razkrita vsebina ne pokvari branja.

Süddeutsche v današnji izdaji s slavospevom Dragu Jančarju

V današnji izdaji uglednega nemškega dnevnika Süddeutsche Zeitung je najti recenzijo nemškega prevoda Jančarjevega romana Katarina, pav in jezuit. V kulturnem magazinu Perlentaucher.de (članek v SZ je namreč plačljiv) povzeli zapis tako:

Slovenski avtor Drago Jančar je s tem “mojstrskim zgodovinskim romanom” naredil velik vtis na recenzenta Karla-Markusa Gaußa. Prvič, ker je na tri protagoniste obešena  zgodba o romanju iz Slovenije do Kölna v času zgodnjega razsvetljenstva pokazala, da je Evropa brez mej, ki nastaja dandanes, nekoč že obstajala. Obenem avtor pripoveduje ljubezensko zgodbo, “ki gre do srca”. Všeč mu je tudi “kompozicijska prefinjenost” te “veličastne freske pol neobrzdanega mrtvaškega plesa, pol intelektualne parabole”. Kako Jančar poveže svoje figure in bralca pridobi na stran nosilca antipatičnosti v tej trojici, se zdi Gaußu zelo uspelo – kot tudi prevod Klausa Detlefa Olofa.

Živa književnost v Stari Ljubljani

Festival Živa književnost, ki poteka v letu 2008 že petnajsto leto zapored, povezuje literarna branja v izvedbi pisateljev in pesnikov z glasbo, zanj pa je značilno tudi to, da se dogaja na ulici. Dela tujih literatov poleg avtorja, ki predstavi svoje literarno delo v svojem jeziku, mladi slovenski igralci berejo tudi v slovenskih prevodih. Scenografijo oblikujejo mladi slovenski arhitekti, oblikovalci ali likovni umetniki. Vsi dogodki bodo potekali od danes, 13. 6., do 20. junija ob 20.00 pred Galerijo Škuc (na Starem trgu 21).

Spored Festivala Živa književnost

petek, 13. 6.
Andras Gerevich (Madžarska), Christopher Whyte (Škotska), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Gašper Malej (Slovenija), Lawrence Schimel (Španija), Valerij Ledenjov (Rusija), večer s prevajalske delavnice gejevske poezije (glasbena spremljava: DJ Dojaja)

sobota, 14. 6.
Večer s prevajalske delavnice turške poezije (glasbena spremljava: Mandala)

nedelja, 15. 6.
Adam Wiedemann (Poljska), literarno-glasbeni večer (glasbena spremljava: Tomaž Grom, kontrabas, Michal Placzek, kontrabas (Poljska))

ponedeljek, 16. 6.
Veronika Dintinjana (Slovenija), literarno-glasbeni večer (glasbena spremljava: Sedef)

torek, 17. 6.
Gojmir Polajnar (Boris Pintar), literarno-glasbeni večer (glasbena spremljava: Diego Barrios Ross)

sreda, 18. 6.
Barbara Pogačnik, literarno-glasbeni večer (glasbena spremljava: Luka Ropret, kitara)

četrtek, 19. 6.
Goran Vojnović, literarno-glasbeni večer (glasbena spremljava: Zlatko)

petek, 20. 6.
Urška Sterle, literarno-glasbeni večer (glasbena spremljava: Ksenija Jus trio)

Album

Kratka – desetminutna – predstavitev izbora pesmi iz pesniške zbirke Erike Vouk Album. V radijski oddaji Literarni nokturno v interpretaciji Majde Grbac (poslušaj tukaj).